»Zdaj pa vse tole okrog nas. Za Johana Ota deja vu.«
»Nenavadna koincidenca.«
»Je komaj tridesetleten napisal mojstrsko zgodovinsko fresko, ki je danes v času pandemije covida-19 sijajno ogledalo krize, ki jo doživljamo.«
»Čeprav ... nekaj optimizma mojemu junaku ‒ in avtorju ‒ na koncu knjige ostane.«
»Mislil sem predvsem na človekovo silno voljo po preživetju tudi v najtežjih okoliščinah.«
»Imel sem ga za nekakšno eksistencialistično pisanje o posamezniku, ki se pribija skozi kaotični in nevarni svet.«
»Zato da se pripravimo tudi na morebitne druge pandemije, ki bodo lahko mogoče povzročile še hujše posledice, kot je bila ta s covidom-19.«
»Skupina živahnih izmišljenih likov na manhattanski strehi v romanu Štirinajst dni si ima veliko za povedati o življenju med pandemijo in še bolj o življenju nasploh, včasih se spustijo v pogovore, razprave ali prepire – in včasih najdejo rešitev v nepričakovanih trenutkih empatije in povezanosti.«
»Slepi ljudje na drugačen način zbirajo slike, jih presnavljajo.«
»To je zelo zanimivo vprašanje, hvala.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju